Nadgradnja kosti “Avgmentacija”

Nadgradnja kosti je poseg, ki ga izvajamo, ko zaradi pomanjkanja čeljustne kosti nimamo možnosti vgradnje zobnega implantata ter moramo uporabiti dodatek iz umetne kosti ali transplantacijo lastne kosti.

Do izgube kosti najpogosteje pride pri pacientih, pri katerih je minilo veliko časa od izgube (puljenja) zob kot posledice pospešene parodontoze, vnetnega procesa, ki je zajel bližnjo kost, poškodbe ali travme.

Ko izgine naravni zob, začne čeljustna kost na tem mestu atrofirati (se stanjšati). To je popolnoma naraven proces, podoben atrofiji mišic, če se ne ukvarjate s fizičnimi aktivnostmi. Če je bila pred izgubo zoba njegova korenina zajeta z vnetnim procesom, bo resorpcija (razgradnja) kosti hitrejša in obsežnejša, ker v tem primeru bakterijska infekcija še dodatno uničuje kost.

Obstajata dve vrsti koščene nadgradnje kosti (avgmentacije):

• Nadgradnja s pomočjo umetne kosti. Kost se dobi iz zunanjega vira, najpogosteje je to sintetičnega ali živalskega porekla. Včasih je to bolj primerno kot pa lastni transplantati, ker ni potrebno odpiranje še enega kirurškega območja za jemanje transplantatov.
• Nadgradnja s pomočjo lastnega transplanta.Kost se po kirurški poti vzame z nekega drugega dela pacientovega telesa in transplantira na mesto, kjer je potrebna. Transplantat se najpogosteje vzame z z brade, zadnjega dela čeljusti ali s kolka. Prednost lastnega transplantata je manjše tveganje za odvračanje ali infekcije, ker gre za lastno tkivo pacienta, ki mu je znano.

Po nadgradnji kosti se običajno počaka 6 do 9 mesecev, da pride do popolne osteointegracije (zraščanja s kostjo) za vstavljanje zobnega implantata.

Oglejte si cene nadogradnje kosti (avgmentacije).

Uspešnost nadgradnje kosti je izjemno visoka in organizem praviloma vedno sprejme transplantirano kost. Tako, kot pri vsakem operativnem posegu so vedno možni določeni zapleti, vendar so po naših izkušnjah izjemno redke.